SOU SP po pooblastilu občin ustanoviteljic pripravlja lokacijske informacije (za promet z nepremičninami ter za graditev objektov). Lokacijske informacije se pripravijo na podlagi pisne vloge, ki jo lahko vlagatelji pošljejo ali oddajo na sedežu SOU SP ali na sedežu matične občine. Lokacijska informacija je namenjena prometu z zemljišči oziroma za graditev objektov. Lokacijska informacija se izda na podlagi zahtevka, iz katerega je razvidno, katere vsebine mora vsebovati. Ima naravo potrdila iz uradne evidence, in se izda v skladu s predpisi, ki urejajo upravni postopek proti plačilu upravne takse in se izda najpozneje v 15 dneh od podaje zahtevka. Parcele v eni katastrski občini predstavljajo en zahtevek, na zahtevku je lahko navedenih največ 10 zemljiških parcel.
SOU SP izdaja lokacijska informacije za naslednje občine: Mestno občino Ptuj, Občino Cirkulane, Občino Destnik, Občino Dornava, Občino Gorišnica, Občino Hajdina, Občino Juršinci, Občino Markovci, Občino Podlehnik, Občino Sv. Andraž v Slo. goricah, Občino Sv. Jurij ob Ščavnici, Občino Videm, Občino Zavrč in Občino Žetale.
Predlog OPN ali njegovih sprememb se nato javno razgrne za najmanj trideset dni. V tem času je gradivo dostopno javnosti na sedežu občine oziroma SOU SP, na spletnih straneh in po potrebi tudi v digitalni prostorski obliki. V času javne razgrnitve se izvede javna obravnava, na kateri so prostorske rešitve predstavljene, občani pa lahko pridobijo dodatna pojasnila ter izrazijo svoja mnenja.
V obdobju javne razgrnitve lahko javnost poda tudi pisne pripombe in predloge. Vsaka pravočasno prejeta pripomba se strokovno prouči, do nje se zavzame stališče, ki je skupaj z obrazložitvijo javno objavljeno. Po zaključku javne razgrnitve in javne obravnave se pripravijo stališča do vseh pripomb in predlogov, ki so skupaj s predlogom OPN oziroma njegovimi spremembami javno dostopna na običajen način, to je na spletni strani in na sedežu občine.
Sprejeti OPN je po objavi v uradnem glasilu občine javno dostopen in predstavlja veljavno pravno podlago za nadaljnje urejanje prostora ter odločanje o posegih v prostor. Aktivno in pravočasno sodelovanje javnosti prispeva k bolj kakovostnim in uravnoteženim prostorskim rešitvam, zmanjševanju konfliktov v kasnejših fazah ter večji preglednosti in zaupanju v prostorske odločitve. Ker je prostor omejen in dragocen vir, je njegovo urejanje skupna odgovornost vseh deležnikov.
Lokacijska preveritev je prostorski instrument, ki investitorju omogoča manjše prilagoditve prostorskih pogojev za gradnjo. Dopustna je za spremembo obsega stavbnih zemljišč zaradi ohranjanja posamične poselitve, za odstopanja od prostorskih pravil, določenih v občinskem prostorskem aktu, ter za začasno rabo neizkoriščenih zemljišč in objektov. Izvaja se na zemljiščih za posamično poselitev, v območjih za dolgoročni razvoj naselja ter – ob predhodnem soglasju – tudi v območjih državnega prostorskega načrta (DPN). Postopek vodi občina, investitor pa mora priložiti strokovni elaborat, ki ga pripravi pooblaščeni prostorski načrtovalec (PPN) in ga potrdijo pristojni mnenjedajalci. Sklep občinskega sveta o lokacijski preveritvi predstavlja pravno podlago za izdajo gradbenega dovoljenja ter se upošteva poleg občinskega prostorskega akta oziroma namesto njega.
SOU SP vodi postopke lokacijskih preveritev za naslednje občine: Mestno občino Ptuj, Občino Cirkulane, Občino Destnik, Občino Dornava, Občino Gorišnica, Občino Hajdina, Občino Juršinci, Občino Majšperk, Občino Markovci, Občino Podlehnik, Občino Starše, Občino Sv. Andraž v Slo. goricah, Občino Sv. Jurij ob Ščavnici, Občino Trnovska vas, Občino Videm, Občino Zavrč in Občino Žetale.
Spreminjanje meje parcele
Skladno z velajvnim zakon o urejanju prostora je soglasje za spreminjanje meje parcele potrebno pridobiti na območjih, določenih z odlokom občine, in sicer na območjih stavbnih zemljišč. Namen soglasja za spreminjanje meje parcele je zagotoviti in vzdrževati parcelno strukturo zemljišč, ki je v skladu z občinskim prostorskim izvedbenim aktom. V primeru skladnosti spreminjanja meje parcele s pogoji iz prostorskega akta se izda soglasje za spreminjanje meje parcele, v primeru neskladnosti pa se izdajo soglasja zavrne z upravno odločbo. Z izdajo soglasij oziroma odločb o zavrnitvi izdaje soglasja se prepreči neustrezna spreminjanja mej parcel, ki ne upoštevajo določil prostorskih aktov. Z izdajo soglasij se na primer poskrbi, da se upošteva ustrezne velikosti gradbenih parcel, da se upošteva parcelacije, določene v podrobnejših prostorskih aktih, izboljšuje se tudi stanje na področju odmere novih dovoznih poti, da se zagotovijo pogoji, pod katerimi se lahko nekategorizirano cesto prenese med občinske ceste (pred začetkom izdaje soglasij so nove dostopne poti pogosto bile odmerjene preozko, na mestih priključitve na cesto višjega ranga so pogosto bile odmerjene brez potrebnih razširitev za potrebe zavijanja, nove slepe ceste za več stavb pa so bile odmerjene brez obračališč). Namen izdaje soglasij za spreminjanje meje parcele ni le zagotoviti skladnost z občinskim prostorskim izvedbenim aktom, temveč je tudi zagotoviti čim boljšo kvaliteto pri uporabi prostora.
SOU SP izdaja uradne dokumente v postopkih spreminjanja meje parcel za naslednje občine: Mestno občino Ptuj, Občino Cirkulane, Občino Destnik, Občino Gorišnica, Občino Hajdina, Občino Markovci, Občino Podlehnik, Občino Sv. Andraž v Slo. goricah, Občino Trnovska vas, Občino Videm in Občino Žetale.
Druge naloge in postopki
Občine imajo na področju urejanja prostora vrsto dodatnih nalog in postopkov, ki pomembno prispevajo k usklajenemu in trajnostnemu razvoju prostora.
Ena izmed ključnih vlog je sodelovanje v postopkih državnega prostorskega načrtovanja, zlasti kadar predlagane ureditve posegajo v občinski prostor. V teh primerih občine podajajo mnenja in pripombe na osnutke državnih prostorskih aktov, preverjajo njihovo skladnost z lastnimi razvojnimi cilji ter sodelujejo na usklajevalnih sestankih z državnimi organi. Na ta način se zagotavlja, da so državne prostorske ureditve prilagojene lokalnim potrebam in prostorskim posebnostim.
Pomemben del pristojnosti občin predstavljajo tudi naloge zemljiške politike, kot jih določa ZUreP-3. Te obsegajo spremljanje in upravljanje občinskih zemljišč, pripravo programov opremljanja zemljišč, sodelovanje pri komasacijah, parcelacijah in drugih katastrskih postopkih ter spodbujanje aktivacije neizkoriščenih zemljišč. Z izvajanjem teh nalog občine prispevajo k racionalni rabi prostora in omogočajo razvoj na območjih, kjer je ta prostorsko in okoljsko sprejemljiv.
Občine so hkrati dolžne stalno spremljati stanje v prostoru ter skrbeti za ažurnost prostorskih evidenc. To vključuje spremljanje posegov v prostor in sprememb namenske rabe, pripravo poročil o prostorskem razvoju ter posredovanje podatkov v Prostorski informacijski sistem (PIS). Ažurni in zanesljivi podatki so namreč ključni za kakovostno prostorsko načrtovanje ter učinkovito odločanje.
V postopkih, kjer so predvidene prostorske ureditve ali gradnje z možnimi vplivi na okolje, občine sodelujejo tudi pri presoji vplivov na okolje. V teh primerih nastopajo kot mnenjedajalci v postopkih presoje vplivov na okolje ter sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje pri pripravi prostorskih aktov. S tem prispevajo k zagotavljanju okoljske sprejemljivosti prostorskih rešitev in skladnosti z veljavno zakonodajo.
V okviru svojih pristojnosti občine izvajajo tudi nadzor nad izvajanjem prostorskih aktov. Ta obsega preverjanje skladnosti posegov v prostor z občinskimi prostorskimi akti, spoštovanje prostorskih izvedbenih pogojev ter preprečevanje nelegalnih posegov v prostor. Učinkovit nadzor prispeva k urejenosti prostora in varovanju javnega interesa.
Poleg tega občine sodelujejo pri pripravi različnih strokovnih podlag, ki so nujne za posodobitve prostorskih aktov, pripravo razvojnih strategij, načrtovanje komunalne opreme ter urejanje prostora na območjih s posebnimi varstvenimi režimi. Te strokovne podlage predstavljajo temelj za kakovostno in premišljeno prostorsko načrtovanje.
Vse navedene naloge dopolnjujejo obstoječe postopke urejanja prostora ter omogočajo celovit pristop k prostorskemu razvoju, usklajevanje lokalnih in državnih interesov, varovanje prostora kot omejene naravne dobrine ter ustvarjanje pogojev za trajnostni razvoj občin.
